Depresija je duševna motnja, ki se kaže kot dolgotrajno občutje žalosti, brezupa in izgube zanimanja za aktivnosti, ki so nekdaj prinašale veselje. Glavni simptomi depresije vključujejo vztrajno slabo razpoloženje, utrujenost, težave s spanjem, spremembe apetita, občutke krivde ali manjvrednosti ter težave s koncentracijo. V hujših primerih se lahko pojavijo tudi misli na smrt ali samomor.
Anksioznost predstavlja skupino motenj, ki se karakterizirajo z intenzivnim strahom, skrbmi in telesnimi simptomi napetosti. Glavne vrste anksioznih motenj vključujejo:
Obe motnji lahko pomembno vplivata na vsakdanje življenje, delo, odnose in splošno kakovost življenja. Prizadeta oseba lahko ima težave pri opravljanju osnovnih nalog, vzdrževanju odnosov ali doseganju osebnih ciljev.
V Sloveniji so na voljo različne skupine zdravil za zdravljenje depresije in anksioznosti. Antidepresivi predstavljajo osnovno zdravljenje depresije, med katerimi so najpogosteje predpisani selektivni zaviralci ponovnega prevzema serotonina (SSRI) in zaviralci ponovnega prevzema serotonina in noradrenalina (SNRI). Ti so učinkoviti in imajo relativno malo stranskih učinkov.
Anksiolitiki se uporabljajo za kratkoročno obvladovanje anksioznih simptomov in so posebej učinkoviti pri paničnih napadih. Benzodiazepini spadajo v to skupino, vendar se uporabljajo previdno zaradi možnosti zasvojitve.
Kombinirana zdravljenja, ki vključujejo več vrst zdravil ali kombinacijo zdravil s psihoterapijo, so pogosto najuspešnejša pri zdravljenju kompleksnejših primerov.
Med najpogosteje predpisanimi antidepresivi v Sloveniji so sertralin (Zoloft, Asentra), escitalopram (Cipralex, Escitalopram) in venlafaksin (Efexor). Ti so na voljo na recept in zahtevajo redno spremljanje s strani zdravnika.
Pri anksiolitikih sta najpogosteje uporabljana alprazolam (Xanax, Helex) in lorazepam (Ativan). Ta zdravila so namenjena kratkoročni uporabi zaradi tveganja za zasvojitev.
Pomembno je, da se vsa zdravila jemljejo po navodilih zdravnika. Previdnostni ukrepi vključujejo izogibanje alkoholu, redno spremljanje učinkov in počasno prenehanje jemanja pod zdravniškim nadzorom. Pacienti morajo biti seznanjeni z možnimi stranskimi učinki in o njih obvestiti svojega zdravnika.
Bipolarna motnja je resna duševna bolezen, ki se kaže z izrazitimi spremembami razpoloženja, energije in sposobnosti izvajanja vsakodnevnih aktivnosti. Bolniki doživljajo izmenjujoče se periode maniče in depresivne epizode, ki lahko trajajo od nekaj dni do več mesecev.
Manična epizoda se kaže z dvignjenim ali razdražljivim razpoloženjem, prekomerno energijo, zmanjšano potrebo po spanju, hitrim govorjenjem in impulzivnim vedenjem. Depresivna epizoda pa vključuje žalost, pomanjkanje energije, težave s koncentracijo in občutke brezvrednosti. Obstajajo različne oblike bipolarne motnje:
Pravočasno diagnosticiranje je ključnega pomena za uspešno zdravljenje. Prepoznavanje simptomov s strani družinskih članov in strokovnjakov omogoča hitrejše ukrepanje in boljše dolgoročne rezultate.
Litij ostaja zlati standard za zdravljenje bipolarne motnje in je na voljo v slovenskih lekarnah v različnih oblikah. Poleg litija se uporabljajo tudi antikonvulzivi kot so valproat, karbamazepin in lamotrigin, ki učinkovito stabilizirajo razpoloženje. V slovenskih lekarnah so dostopna sodobna zdravila, ki omogočajo individualizirano terapijo glede na potrebe posameznega bolnika. Pomembno je redno spremljanje s strani zdravnika in laboratorijske kontrole.
Shizofrenija je kronična duševna motnja, ki vpliva na način, kako oseba misli, občuti in se vede. Pojavlja se pri približno 1% prebivalstva in običajno se razvije v poznih najstniških letih ali zgodnjih dvajsetih. Simptomi shizofrenije se delijo na pozitivne in negativne.
Pozitivni simptomi vključujejo halucinacije, blodnje, razmišljanje in neorganiziran govor. Negativni simptomi pa zajemajo zmanjšano čustveno izražanje, apatijo in socialno umikanje. Poleg shizofrenije obstajajo tudi druge psihotične motnje:
Psihotične motnje močno vplivajo na družino in okolico. Svojci potrebujejo podporo, izobraževanje in včasih tudi psihološko pomoč za spoprijemanje z izzivi, ki jih prinaša skrb za osebo s psihotično motnjo.
V slovenskih lekarnah so dostopna različna antipsikotična zdravila, razdeljena na tipične in atipične antipsihotike. Tipični antipsihotiki učinkovito zmanjšujejo pozitivne simptome, medtem ko atipični antipsihotiki delujejo tudi na negativne simptome z manj stranskimi učinki. Za bolnike s težavami pri rednem jemanju tablet so na voljo dolgodelujoče injekcije, ki se aplicirajo enkrat na mesec ali celo tri mesece. Ta možnost bistveno izboljša sodelovanje pri zdravljenju in zmanjša tveganje za poslabšanje stanja.
ADHD je nevrobiološka motnja, ki se pojavlja v otroštvu in se pogosto nadaljuje v odraslo dobo. V Sloveniji se število diagnosticiranih primerov ADHD vsako leto povečuje, kar kaže na boljše razumevanje te motnje. Simptomi vključujejo težave s pozornostjo, hiperaktivnost in impulzivnost, ki pomembno vplivajo na vsakodnevno delovanje.
Diagnosticiranje ADHD poteka pod vodstvom specializiranih strokovnjakov - psihiatrov ali nevrologov. Proces vključuje podrobno anamnezo, opazovanje vedenja in standardizirane teste. ADHD pomembno vpliva na učni uspeh otrok ter delovno produktivnost odraslih. Osebe z ADHD pogosto doživljajo težave pri organizaciji nalog, ohranjanju pozornosti in dokončevanju projektov.
V Sloveniji so na voljo različna zdravila za zdravljenje ADHD, vključno s stimulansi in ne-stimulansi. Najbolj pogosto predpisana zdravila so metilfenidat in atomoksetin. Vsa zdravila za ADHD so na recept in zahtevajo redno spremljanje pri zdravniku.
Kakovost spanja je tesno povezana z duševnim zdravjem. Kronična nespečnost lahko prispeva k razvoju depresije in anksioznosti, medtem ko duševne motnje pogosto povzročajo motnje spanja. Ta povezava ustvarja začaran krog, kjer se težave medsebojno krepijo.
Za zdravljenje nespečnosti so na voljo različne možnosti:
Alternativne možnosti vključujejo tehnike sproščanja, jogo, meditacijo in kognitivno vedenjsko terapijo za nespečnost. Pomembno je, da se zdravila za spanje jemljejo le kratkoročno zaradi nevarnosti odvisnosti. Naravni pripravki predstavljajo varnejšo dolgoročno možnost, vendar njihova učinkovitost variira med posamezniki.
Pri jemanju zdravil za duševne motnje je ključno upoštevanje varnostnih smernic. Zdravila lahko medsebojno vplivajo druga na druga, zato je pomembno obvestiti zdravnika in farmacevta o vseh jemljih zdravilih, vključno z naravnimi pripravki. Posebno pozornost zahtevajo kombinacije z alkoholom in drugimi depresivi osrednjega živčnega sistema.
Pogosti stranski učinki vključujejo zaspanost, vrtoglavico, suha usta in spremembe teže. Zdravil za duševne motnje ne smemo nehati jemati nenadno, temveč je potrebno postopno zmanjševanje odmerka pod nadzorom zdravnika. Nemudoma se obrnite na zdravnika pri resnih stranskih učinkih ali poslabšanju simptomov. Farmacevt vam lahko svetuje glede pravilnega jemanja in shranjevanja zdravil ter prepoznavanja neželenih učinkov.
