Antidepresivi so zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje depresije, anksioznih motenj in drugih duševnih stanj. Njihov glavni namen je izboljšanje razpoloženja, zmanjšanje simptomov depresije in povrnitev psihičnega ravnovesja. Ta zdravila pomagajo pacientom pri obvladovanju vsakodnevnih aktivnosti in izboljšanju kakovosti življenja. Predpisuje jih lahko le zdravnik specialist ali družinski zdravnik po temeljiti oceni pacientovega stanja.
Antidepresivi delujejo tako, da vplivajo na kemične snovi v možganih, imenovane nevrotransmiterji. Ti prenašajo signale med živčnimi celicami in so ključni za uravnavanje razpoloženja. Najpomembnejši nevrotransmiterji pri depresiji so serotonin, noradrenalin in dopamin. Antidepresivi povečajo razpoložljivost teh snovi v možganih z različnimi mehanizmi, kot je zaviranje njihovega ponovnega privzema ali razgradnje. Tako pomagajo obnoviti kemično ravnovesje, ki je pri depresiji moteno, in izboljšajo prenos živčnih signalov.
Antidepresivi se bistveno razlikujejo od pomirjeval po načinu delovanja in namenu uporabe. Medtem ko pomirjevala hitro zmanjšajo anksioznost in napetost, antidepresivi delujejo počasneje in trajneje. Pomirjevala lahko povzročijo odvisnost, antidepresivi pa ne. Antidepresivi ciljajo na dolgoročno zdravljenje depresije in anksioznosti, medtem ko se pomirjevala uporabljajo za kratkoročno lajšanje simptomov. Kombiniranje obeh skupin zdravil je možno le pod zdravniškim nadzorom.
Učinek antidepresivov se ne pojavi takoj, temveč postopno v nekaj tednih. Prvi znaki izboljšanja se lahko pokažejo že po 1-2 tednih, polni terapevtski učinek pa se običajno doseže po 4-6 tednih rednega jemanja. Pomembno je vztrajati z zdravljenjem tudi takrat, ko se zdi, da zdravilo ne deluje, saj je potreben čas za prilagoditev organizma.
SSRI predstavljajo najsodobnejšo in najpogosteje predpisano skupino antidepresivov. Delujejo tako, da blokirajo ponovni privzem serotonina v možganih, kar povečuje njegovo koncentracijo in izboljšuje razpoloženje. Ta zdravila so učinkovita pri zdravljenju depresije, anksioznih motenj, panične motnje in obsesivno-kompulzivne motnje. SSRI imajo manj stranskih učinkov kot starejše generacije antidepresivov in so varnejši pri predoziranju. Med najpogosteje predpisane SSRI spadajo:
SNRI so novejša skupina antidepresivov, ki delujejo na dva nevrotransmiterja hkrati - serotonin in noradrenalin. Ta dvojni mehanizem delovanja jih naredi posebej učinkovite pri težjih oblikah depresije in pri pacientih, ki se ne odzivajo na SSRI. Poleg antidepresivnega učinka so koristni tudi pri zdravljenju kronične bolečine in fibromialgie. SNRI lahko povzročijo nekoliko več stranskih učinkov kot SSRI, vendar so še vedno dobro prenošeni. Glavni predstavniki te skupine so venlafaksin, duloksetin in desvenlafaksin.
Triciklični antidepresivi predstavljajo starejšo generacijo zdravil proti depresiji, ki se še vedno uporabljajo v posebnih primerih. Čeprav so učinkoviti, imajo več stranskih učinkov kot novejša zdravila in so nevarnejši pri predoziranju. Uporabljajo se predvsem takrat, ko novejša zdravila niso učinkovita ali pri specifičnih stanjih. Zaradi svojih lastnosti zahtevajo skrbnejše spremljanje s strani zdravnika in redne kontrolne preglede za preverjanje srčne funkcije.
Sertralin spada med selektivne zaviralce ponovnega privzema serotonina (SSRI) in je eden najpogosteje predpisanih antidepresivov v Sloveniji. Začetni odmerek za odrasle je običajno 50 mg dnevno, lahko pa se prilagodi glede na odziv pacienta. Zdravljenje se začne postopno, pri čemer lahko traja do 6 tednov, preden se pokažejo polni učinki. Sertralin je učinkovit pri zdravljenju depresije, panične motnje in obsesivno-kompulzivne motnje. Jemlje se enkrat dnevno, najbolje zjutraj s hrano.
Escitalopram je visoko selektiven SSRI antidepresiv, ki velja za enega najučinkovitejših pri zdravljenju velike depresivne motnje in generalizirane anksiozne motnje. V Sloveniji je dostopen pod trgovskim imenom Cipralex. Običajni začetni odmerek je 10 mg dnevno, lahko pa se poveča na 20 mg. Znižuje se za dobro prenašanje in manjše število neželenih učinkov v primerjavi z drugimi antidepresivi. Učinek se začne kazati po 2-4 tednih rednega jemanja.
Venlafaksin spada med zaviralce ponovnega privzema serotonina in noradrenalina (SNRI) ter predstavlja alternativo za paciente, ki se ne odzivajo na SSRI zdravljenje. V Sloveniji je dostopen kot Effexor XR v obliki podaljšano sproščajočih kapsul. Posebno učinkovit je pri težjih oblikah depresije in anksioznih motnjah. Odmerek se postopno povišuje, začetni odmerek pa je običajno 75 mg dnevno. Zahteva previdno odstavitev zaradi možnih simptomov odstavitve.
Paroxetin je SSRI antidepresiv z močnim protianksiosnim učinkom, dostopen v Sloveniji pod imenom Seroxat. Posebno učinkovit je pri panični motnji in socialni anksioznosti. Začetni odmerek je 20 mg dnevno, lahko pa se prilagodi glede na potrebe pacienta. Pomembno je opozorilo glede postopne odstavitve, saj lahko nenadna prekinitev povzroči neprijetne simptome odstavitve. Paroxetin lahko povzroči večjo verjetnost pridobitve telesne teže med zdravljenjem kot drugi SSRI antidepresivi.
Fluoxetin je prvi SSRI antidepresiv, ki je bil uveden na trg, in je v Sloveniji znan pod trgovskim imenom Prozac. Odlikuje se po dolgi razpolovni dobi, kar pomeni manj težav pri občasno izpuščenem odmerku. Običajni odmerek je 20 mg dnevno, jemlje pa se zjutraj. Posebno primeren je za zdravljenje depresije pri mladostnikih in odraslih. Zaradi dolgotrajnega delovanja je manj tvegan glede simptomov odstavitve.
Velika depresivna motnja je resna duševna bolezen, ki prizadene več kot 5% slovenske populacije. Glavne značilnosti vključujejo vztrajno žalostno razpoloženje, izgubo interesa za aktivnosti, motnje spanja in apetita ter občutke krivde. Antidepresivi predstavljajo ključni del zdravljenja, kombiniranega s psihoterapijo. Učinkovitost zdravljenja se kaže po 4-6 tednih rednega jemanja zdravil. Pomembno je, da pacient ne prekine zdravljenja brez posvetovanja z zdravnikom, tudi če se počuti bolje, saj lahko pride do ponovitve simptomov.
Antidepresivi so prva izbira zdravljenja različnih anksioznih motenj, vključno z generalizirano anksiozno motnjo in paničnimi motnjami. Generalizirana anksioznost se kaže kot pretirana skrb in napetost, ki traja več mesecev. Panične motnje povzročajo nenadne napade intenzivnega strahu. Antidepresivi pomagajo regulirati nevrotransmiterje, odgovorne za anksiozne simptome. Zdravljenje zahteva potrpežljivost, saj se protianksiosni učinek pogosto pojavi šele po nekaj tednih:
SSRI in SNRI antidepresivi lahko povzročijo slabost, glavobol, motnje spanja, suha usta ter spremembe apetita in telesne teže. Triciklični antidepresivi pogosto povzročajo zaspanost, vrtoglavico, zaprtje, težave z vidom in suha usta. Atipični antidepresivi imajo različne profile stranskih učinkov, ki so odvisni od specifičnega učinkovitega sestavnika.
Nenadna prekinitev jemanja antidepresivov lahko povzroči sindrom odtegnitve z bolezenskimi znaki, kot so vrtoglavica, glavobol, gripi podobni simptomi, motnje razpoloženja in občutek električnih sunkov. Prenehanje jemanja mora biti postopno in pod nadzorom zdravnika, običajno z zmanjševanjem odmerka preko več tednov.
Antidepresivi lahko stopnjujejo ali zmanjšajo učinek drugih zdravil. Posebno previdnost zahteva kombiniranje z antikoagulanti, drugimi antidepresivi, močnimi pomirjevali ter nekaterimi dodatki, kot je šentjanževka. Vedno obvestite zdravnika ali farmacevta o vseh zdravilih in prehranskih dodatkih, ki jih jemljete.
Starejši bolniki so bolj občutljivi na stranske učinke in potrebujejo prilagojene odmerke ter rednejše kontrole. Pri mladostnikih pod 25 let lahko antidepresivi v prvih tednih zdravljenja povečajo tveganje za samomorilne misli, zato je potreben posebno skrben nadzor zdravnika in družine.
Redni pregledi pri zdravniku so ključni za uspešno zdravljenje z antidepresivi. V prvih mesecih zdravljenja so potrebni kontrolni pregledi vsakih 2-4 tedne, kasneje pa vsaj vsakih 3-6 mesecev. Zdravnik bo spremljal učinkovitost zdravljenja, stranske učinke in po potrebi prilagodil terapijo.
Če pozabite vzeti antidepresiv, ga vzemite takoj, ko se spomnite, vendar ne, če je že čas za naslednjo dozo. Nikoli ne podvojite odmerka. Če pozabljate jemati zdravilo, si pomagajte z opomniki ali aplikacijami na telefonu. Redno jemanje je ključno za učinkovitost zdravljenja.
Med zdravljenjem z antidepresivi je pomembno vzdrževati zdrav življenjski slog:
Nemudoma se obrnite na zdravnika, če opazite pojav ali poslabšanje samomorilnih misli, hude spremembe razpoloženja, alergijske reakcije ali neobičajne stranske učinke. Farmacevta lahko vprašate za nasvet o jemanju zdravila, manjših stranskih učinkih ali interakcijah z drugimi zdravili. V primeru resnih težav ne odlašajte s klici na nujno pomoč.
